KDO SMO DERMATOLOGI IN S ČIM SE UKVARJA DERMATOLOGIJA?

Pri vsakodnevnem delu dermatologi pogosto opažamo, da mnogi ne vedo, kaj je dermatologija, kdo smo dermatologi in s čim se ukvarjamo. Zelo pogosto prihaja do nejasnosti z dejavnostmi drugih strok. Tako še vedno mnogi napačno menijo, da so številni estetski posegi kože domena plastičnih kirurgov, tehnike pomlajevanja kože in zdravljenje aken področje dela kozmetičark…Spoznajte nas in našo stroko.

Pripravil: asist. Borut Žgavec, dr.med., specialist dermatovenerologije, junij 2015

1. Kaj je dermatologija?

Dermatologija je medicinska veda, ki je osredotočena na diagnostiko in zdravljenje bolezni ter stanj, povezanih s kožo, lasmi in nohti. Ukvarja se tudi z vzdrževanjem zdravja vaše kože.

2. Kdo je dermatolog?

Dermatolog je zdravnik, ki je specializiran za zdravljenje kože, las in nohtov ter deloma tudi vidnih sluznic, na primer tistih, ki pokrivajo notranje predele ust, nosa in vek. V mnogih državah, med njimi tudi v Sloveniji, smo dermatologi specializirani še za zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, veda pa se imenuje venerologija, zato tudi uraden naziv slovenskih dermatologov: specialist dermatovenerolog.

Dermatologi diagnosticiramo in zdravimo več kot 3000 različnih bolezni. Te vključujejo kožne rake, ekceme – dermatitise, akne. luskavico, okužbe nohtov itd. Dermatologi se ukvarjamo tudi s postopki, izobraževanjem in osveščanjem za preprečevanje ter zmanjšanje pojavljanja kožnih bolezni in zgodnjim odkrivanjem le-teh, na primer kožnega raka, s širjenjem nekaterih kužnih bolezni kože ...

Dermatologi izboljšujemo videz pacientove kože, las in nohtov. Pomagamo:

  • zmanjšati gube, »starostne« pege in druge znake staranja,
  • doseči znatno manj vidne brazgotine po aknah,
  • odstraniti in zmanjšati razširjene krvne žilice po obrazu, nogah,
  • odstraniti različne vrste kožnih izrastkov in bradavic.

Dermatologi obravnavamo paciente vseh starosti – od novorojenčkov do starostnikov preko 100 let. Smo edini zdravniki, izučeni in specializirani za kožo, lase in nohte.

3. Kako postati dermatolog?

Postati dermatolog zahteva dolga leta izobraževanja. V Slovenji je to več kot 24 let. Kandidat mora po končani osnovni šoli:

1. uspešno zaključiti srednjo šolo (običajno naravoslovne smeri ali gimnazijo),

2. zaključiti medicinsko fakulteto (smer medicina) in postati zdravnik (doktor medicine),

3. kot mlad zdravnik opraviti staž,

4. in nazadnje opraviti 4-letni program specializacije iz dermatologije.

Običajno je težko vstopiti v program specializacije iz dermatologije, saj je število razpisanih mest malo, kandidatov pa veliko. V času 4-letne specializacije se kandidat uči in pripravlja za poklic dermatologa. --- Specializant pod nadzorom mentorjev:

  • opravlja preglede pacientov,
  • se uči diagnosticirati in zdraviti več kot 3000 bolezni, ki prizadenejo kožo, lase in nohte,
  • opravlja kirurške posege in postopke, ki jih opravljajo dermatologi, kot so:
  • biopsija kože (odvzem drobnega koščka kože za natančnejšo diagnozo),
  • izrez kožnega tumorja in ostale postopke za odstranjevanje kožnih rakov, »izrastkov« ipd.,
  • krioterapija – zmrzovanje pogostih kožnih »izrastkov«, kot so navadne bradavice, aktinične keratoze ipd.,
  • ultrazvočne diagnostike ven in zdravljenja – sklerozacije krčnih žil;
  • opravlja alergološka testiranja kožnih alergijskih bolezni.

5. Po uspešno zaključeni specializaciji bodoči dermatolog opravlja pred komisijo še specialistični izpit. Šele po uspešno opravljenem izpitu pridobi naziv specialist dermatolog in zdravniška zbornica Slovenije mu podeli licenco – dovoljenje za samostojno opravljanje dermatologije.

6. Tudi po pridobljenem nazivu in licenci se izobraževanje ne neha, saj mora vsak specialist vsakih 7 let obnavljati licenco. Zbornici mora predložiti dokazila o stalnem izobraževanju.

7. Nekateri dermatologi se po končani specializaciji ali celo že med njo usmerijo na akademsko področje in se posvetijo izobraževanju študentov medicine na področju dermatologije. Običajno to delo zajame še raziskovalni doktorski študij. Po takšni smeri pridobijo učiteljske nazive, kot so asistent, po opravljenem doktoratu pa docent in profesor.

8. Po opravljenem specialističnem izpitu iz splošne dermatologije se mnogi dermatologi pri svojem praktičnem delu osredotočijo na ožja, omejena področja dermatologije, ki jih zato bolje osvojijo. Takšna, posebej usmerjena področja imenujemo subspecializacije.

4. Kaj so dermatološke subspecializacije?

Dermatologija je zelo široka veda medicine in zajema številna področja bolezni, posegov in zdravljenj, ki jih en posameznik stežka obvlada do podrobnosti. Pri svojem delu se zato nekateri dermatologi usmerijo v bolj ozka področja, ki zahtevajo še posebna dodatna izobraževanja, znanja, prakse in tehnike ter še posebej izkušnje.

Subspecializacije so:
Dermatološka kirurgija in laserski posegi so posegi, s katerimi zdravimo določene dermatološke bolezni (npr. izrezanje raka kože) in s katerimi skušamo popraviti in izboljšati videz po boleznih, videz brazgotin ali zmanjšati spremembe, ki nastanejo zaradi poškodb s sončnimi žarki ali kot posledica staranja. To področje se prepleta s področjem estetske in korektivne dermatologije.

Venerologija se ukvarja z diagnostiko, testiranjem in zdravljenjem spolno prenosljivih bolezni in kožno-sluzničnimi boleznimi zunanjih spolovil.

Alergologija zajema diagnostiko in zdravljenje kožnih alergij. Dermatologi opravljamo vbodne kožne teste in kot edini specialisti za kožo tudi epikutane – kontaktne krpične alergološke teste ter fotoalergološka testiranja za alergije in reakcije na sončne žarke.

Dermatološka fizikalna terapija uporablja posebne obsevalne tehnike (posebne UV žarke, fotosenzibilizatorje in druge vire svetlobe) pri zdravljenju številnih kožnih bolezni, npr. luskavice, srbeža, nekaterih oblik kožnega raka in predrakavih sprememb.

Pediatrična dermatologija se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni kože, las in nohtov otrok, vključujoč novorojenčke in dojenčke.

Dermatopatologija je posebej specializirana veda, ki se poglobljeno ukvarja z diagnostiko in razumevanjem bolezni kože, las in nohtov. V primerih, ko dermatolog s pregledom in drugimi preiskavami ne more postaviti natančnejše diagnoze kožne bolezni ali kožnega tumorja, odreže košček kože ali izreže tumor in ga pošlje na pregled k dermatopatologu, ki pod mikroskopom bolezen natančneje opredeli in pomaga k diagnozi. Dermatopatologija je v Sloveniji edina subspecializacija, ki zahteva opravljanje dodatnega evropskega izpita.

Flebologija se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem obolenj krvnih žil – ven in motnjami odtoka limfnih žil kot tudi posledicami tovrstnih motenj, kot so krčne žile, limfedem (otekanje nog ali rok zaradi motenega odtoka limfe) ...Pri diagnostiki uporablja slikovne metode, kot je ultrazvok, pri zdravljenju pa različne kirurške tehnike, kot so sklerozacija in posebni žilni laserji.

Dermatoonkologija se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem kožnih tumorjev: nenevarnih (benignih), predvsem pa nevarnih (malignih – kožni rak). Zelo pomembna dejavnost dermatoonkologov je pregledovanje kože z dermatoskopom za zgodnje odkrivanje kožnega raka.

Estetska in korektivna dermatologija je včasih poimenovana tudi kozmetična dermatologija ali laično »lepotna« dermatologija. Uporablja tehnike in postopke, s katerimi se skuša popraviti in izboljšati videz pacienta. Med najpogostejšimi so: vbrizganje polnil in uporaba botulina, kemični pilingi, različne laserske tehnike, presaditve las, dermatokirurške tehnike za odstranjevanje različnih benignih, motečih »izrastkov« ali za zmanjšanje povešenosti kože ter kombinirane tehnike za izboljšanje izgleda kože in zmanjševanje brazgotin.

©1997-2017 ZSD | Produkcija: VOBI